Po poročanju medijev naj bi se odnosi med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem zaostrili, ker je Macron predlagal ponovno vzpostavitev dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Različna politična stališča glede odnosov z Moskvo naj bi pripeljala do napetosti med voditeljema.

John Mearsheimer, Alexander Mercouris in Glenn Diesen so razpravljali o konceptu lažne diplomacije in njenem vplivu na trajne konflikte. Poudarili so različne vidike mednarodnih odnosov in strategij v kontekstu trenutnih geopolitičnih napetosti.

Ray McGovern v svoji analizi napoveduje propad zveze NATO in Evropske unije, pri čemer poudarja, da so odločitve, ki jih sprejemajo vodilni, nespametne in vodijo v uničenje. Članek obravnava ključne točke in teme, ki prispevajo k tej napovedi.

Politični analitik Glenn Diesen je v intervjuju izjavil, da bi lahko Kijev izgubil nadzor nad pristanišči v Odesi in Nikolajevu zaradi pritiska zahodnih držav na Rusijo.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Ukrajine, da opusti cilj vstopa v Nato v zameno za varnostna jamstva Zahoda, s čimer bi poskušali doseči kompromis za končanje vojne z Rusijo. Povedal je, da bi Ukrajina lahko začasno opustila sanje o vstopu v Nato v zameno za konec vojne in varnostna jamstva.

Jeffrey Sachs in Glenn Diesen sta kritična do izkrivljene različice Monroejeve doktrine, ki jo zagovarja Donald Trump. Članek, objavljen na Brave New Europe, analizira implikacije te doktrine.

Profesorja Richard Wolff in Glenn Diesen sta predstavila nov gospodarski model za Ameriko v obdobju po hegemoniji. Njuno delo je bilo predstavljeno na portalu Brave New Europe.

Profesor Richard Wolff in Glenn Diesen sta predstavila stališče o neizogibnem gospodarskem in političnem propadu Evrope. Članek o tem se je pojavil na spletni strani Brave New Europe.

John Mearsheimer in Glenn Diesen v svoji analizi napovedujeta pesimistično prihodnost Evrope. Trdita, da bo Evropa poražena in uničena.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Rusko obrambno ministrstvo je obtožilo ukrajinskega predsednika Zelenskega, da prikriva resnico o situaciji v Kupjansku, pri čemer naj bi žrtvoval življenja ukrajinskih vojakov. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da ukrajinske oblasti omejujejo dostop medijev do območij, kjer so ukrajinske sile obkoljene, kot sta Krasnoarmejsk in Dimitrov, da bi prikrile težko situacijo. Zahodni mediji poročajo, da naj bi bila ukrajinska vojska v Krasnoarmejsku popolnoma obkoljena in odrezana od oskrbe, kar naj bi povzročalo vse večjo kritiko ukrajinskega poveljstva.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo (EU) do konca leta 2026. Projekt vstopa Črne gore v EU naj bi bil predstavljen kmalu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v gorečem govoru na Valdajskem debatnem klubu v Sočiju napovedal totalno vojno proti zahodnemu 'gender terorizmu', ki naj bi ogrožal otroke. Putin je izjavil, da se ljudje preseljujejo zaradi vrednot in ne toliko iz političnih razlogov. Na istem dogodku je Putin leta 2025 odgovarjal na vprašanje Glenna Diesena o reakciji Rusije na vstop Švedske in Finske v Nato.

Alex Krainer in Glenn Diesen opozarjata na možnost gospodarskega zloma in naraščajočega strahu pred državljansko vojno v Evropi. Analitik trgov in nekdanji upravitelj hedge skladov Alex Krainer, skupaj z Glennom Diesnom, razpravljata o tej zaskrbljujoči problematiki na portalu Brave New Europe in Diesenovem Substacku.

Michael Hudson in Glenn Diesen sta v člankih na platformah glenndiesen.substack.com in braveneweurope.com obravnavala koncept evrazijske svetovne ureditve in novo globalno upravo. Članki analizirajo geopolitične premike in potenciale, ki jih prinaša evrazijska integracija, ter njene implikacije na obstoječi svetovni red. Poudarjata potrebo po novi obliki globalne uprave, ki bi upoštevala interese različnih akterjev in regij.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih in premikih v evropski politiki in varnosti. Italijanski medij poroča o koncu ameriške prevlade in zahodni militarizaciji. V Nemčiji se razpravlja o ponovnem vzponu kot vojaške sile, medtem ko obrambni minister kritizira predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi izjav o vojaških možnostih za Ukrajino. Poleg tega nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki živi v ruskem izgnanstvu, kritizira prizadevanja Ukrajine za vstop v NATO.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

ZDA naj bi bile po koncu vojne v Ukrajini pripravljene zagotoviti obveščevalne podatke ter podporo pri nadzoru terena in izgradnji zračnega ščita evropskih držav za Ukrajino. Ta pomoč je del širšega načrta zahodnih držav za zagotavljanje varnosti Ukrajine. Hkrati pa Glenn Diesen analizira prevladujoči zahodni narativ o kršitvi Budimpeštanskega memoranduma, ki naj bi bil temelj za "dolgo vojno" v Ukrajini, in poudarja, da memorandum ni zagotavljal pravnih varnostnih garancij, temveč le nezavezujoča politična zagotovila.

Madžarska meni, da Ukrajina ne bi smela postati članica Evropske unije. Medtem pa naj bi Ukrajina načrtovala nakup ameriškega orožja, pri čemer naj bi uporabila denar iz Evrope. Geopolitični analitik Glenn Diesen kritizira ta načrt in ga označuje kot nepremišljen poskus konfrontacije z Rusijo z orodji, ki jih Evropejci ne posedujejo, ter usposabljanje ukrajinskih vojakov.

Poljski predsednik je zavrnil možnost napotitve poljskih vojakov v Ukrajino, ukrajinski svetovalec pa je predlagal namestitev raket za napade na evropski del Rusije. Poljsko zunanje ministrstvo je Rusiji poslalo protestno noto zaradi eksplozije drona. Ukrajina načrtuje uporabo robotskih sistemov zaradi pomanjkanja vojakov. Putin je zahteval predajo celotnega Donbasa za konec vojne, nemški kancler pa je sprožil polemike z omenjanjem Bundeswehra v Kijevu. Pojavile so se možnosti za pogovore med ZDA, Rusijo in Ukrajino, ki ponujajo izbiro med mirom in zaostrovanjem. Ukrajina načrtuje nakup ameriškega orožja z evropskim denarjem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po poročanju grškega portala parapolitika.gr, ki se sklicuje na Sky News, naj bi Zelenskega spremljalo sedem evropskih voditeljev, med njimi Ursula von der Leyen in Keir Starmer. Srečanje naj bi služilo preprečevanju morebitne nove krize v Beli hiši. Profesor Glenn Diesen je o tem poročal na WION.

Ray McGovern in Glenn Diesen razpravljata o izgubi umetnosti kremljologije, ki jo nadomeščajo ideološki mediji in analize. Poudarjata, da je objektivna analiza političnih dogajanj v Kremlju izginila, nadomestili pa so jo pristranski mediji, ki širijo ideološke poglede.

Donald Trump je napovedal "mirovni sporazum" za končanje, kot je dejal, "grozljive vojne med Rusijo in Ukrajino". Profesor Glenn Diesen pa analizira potencialno srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski.

John Mearsheimer, Alexander Mercouris in Glenn Diesen so v svoji analizi poudarili, da bo izid vojne v Ukrajini v veliki meri odvisen od dogajanja na samem bojišču. Njihovi pogledi nakazujejo, da se bo konflikt nadaljeval v vojaško odločevalno fazo, kjer bodo strateške vojaške zmage ključnega pomena za določitev prihodnjega razvoja dogodkov. Razprave se osredotočajo na vojaške strategije, logistiko in potencialne premike na fronti, ki bi lahko vplivale na končni rezultat spopada.

Rusija je pri napadu na Harkov prvič uporabila nove letalske bombe UMBP-5, ki so zadele gosto naseljeno četrt mesta. V napadu je bilo ranjenih najmanj 41 ljudi, med njimi 37 po navedbah mestnega poveljnika. Bombardiranje je povzročilo ranjence med civilnim prebivalstvom.